

Podgotvila:
Jelena Cvetanovska
Zna~ajni apokrifni
tekstovi:
- Videnieto
na Isaija
-
najstar za~uvan slovenski prepis so ovoj apokrifen tekst e
Uspenskiot prepis od XII vek; pokusa varijanta se nao|a vo
Dragoleviot zbornik od XIII vek, kirilsko pismo, srpska redakcija,
nastanata vrz osnova na postara makedonska predlo{ka od XI vek
(prototipot ne e pronajden); J. Ivanov smeta deka tekstot nastanal
vo oblasta me|u Rila, Vito{a i Osogovo (vo tekstot od Dragoleviot
zbornik eksplicitno se spomenuva Ov~e pole); vo eden letopisen
tekst se spomenuva podatok deka teloto na Isaija bilo pogrebano vo
Osogovskiot manastir; do Osogovo se nao|a selo Kutu|erci, kade
bile naseleni bogomili, koi gi narekuvale kutu|eri; inaku,
Videnieto na Isaija, vo latinskata izvorna gra|a, se narekuva i
Tajnata kniga i nekoi istra`uva~i smetaat deka edinstveno ovoj
tekst od apokrifnoto nasledstvo pominal niz bogomilska redakcija
(se razbira, pokraj Tajnata kniga-Pra{awata na evangelistot Jovan
za koja pogolem broj istra`uva~i smetaat deka pretstavuva
originalno bogomilsko delo)- fototipnoto izdanie na Dragoleviot
zbornik ne postoi, a rakopisot se ~uva vo Narodnata biblioteka vo
Belgrad
- Tiverijadskoto
more
-
Barsov prepis od XVI
v.;edinstveniot ju`noslovenski rakopis e otkrien vo 1845 god. vo
Makedonija vo Slep~anskiot manastir, od V. Grigorovi~; se ~uva vo
Rusija
- Videnieto
na apostolot Pavle
-rusizmi,
srbizmi i makedonski elementi vrz osnova na {to Bla`e Koneski
pretpostavuva deka tekstot nastanal na Sveta Gora; vo Mak-
Tikve{ki zbornik od krajot na XV
i po~etok na XVI
vek; vo tekstot ima edonija, ovoj apokrifen tekst bil eden od
najomilnite- Tikve{kiot zbornik fototipno ne e izdaden, rakopisot
se ~uva vo Narodnata biblioteka vo Sofija
- Kniga
za Enoh
-
edna od verziite(poop{irnata) naslovena kako
Knigi za svetite tajni na
Enoh, koja poteknuva od
XVI-XVII
vek, ja dostavil Jordan Haxi-Konstatinov Xinot do Narodnata
biblioteka vo Belgrad kade i deneska se ~uva;