The Secret Book

nazad kon vovednata stranica

sekta na Pavlikijanite, koi so svojata borbrnost stanale opasnost za dr`avnite vlasti, pa carevite Konstantin V Kopronim (741-775) i Ivan Cimiskes (969-976) gi preselile vo Trakija i makedonija, kade {to taka nastanal rasadnik na dualisti~kata eres.

Bogomilite ili Bogumilite, sledbenici na ereti~koto dvi`ewe koe se pojavilo kon sredinata na 10-ot vek za vreme na vladeeweto na bugarskiot car Patar (927-969) vo Makedonija koja vo toa vreme bila pod bugarska vlast. Prviot podatok za pojavata na ovaa eres se nao|a vo poslanieto na patrijarhot Teofilakt do carot Petar, vo koe toj mu objasnuva deka taa eres e “pavlikijanstvo izme{ano so manihejstvo”.

Go otfrlaat stariot zavet i knigite na crkvenite oci, a go zadr`uvaat edinstveno evangelieto, apostolskite dela i nivnite poslanija, go otfrluvaat kultot kon Marija, svetcite, sekoja liturgija i molitvite, osven “O~e na{“, ne po{tuvaat ni krst nitu ikoni, a crkvite ne gi priznavaat za dom Bo`ji, tuku se zatvaraat vo svoite ku}i i tuka se molat i me|usebno se ispoveduvaat. Ednakvo ostar stav zazemaat i protiv svetovnata vlast, protiv toga{niot op{testven i dr`aven poredok, gi pottiknuvaat svoite vernici na nepokornost kon onie koi se vlast odvra}aj}i gi robovite da ne rabotat za svoite gospodari, gi napa|aat stare{inite i boljarite, u~ej}i deka se mrski na boga onie koi rabotat za carot. Propoveduvaat siroma{tvo i ostro istapuvaat protiv boga i bogatite. Kozma gi opi{uva ereticite kako krotki lu|e, mol~alivi, bledi od postot, so patrijarhalen stil na oblekuvawe, no spored nego toa e samo privid, dodeka tie vsu{nost se grablivci, koi gi vrebaat lu|eto so priprost duh i im se obra}aat za spasenie na svoite du{i, pa potoa kaj niv go seat pirejot na svoeto u~ewe.

Toa mo`e da bide dr`avnata vlast pri odbrana na sopstvenata zemja protiv nadvore{nite napa|a~i, koga vo taa borba pomaga hristijanskata crkva so sve{tenstvoto. Mo`e toa da bide i pot~inetata klasa vo borbata so vladea~kata klasa, koja zad sebe go ima klerot na hristijanskata crkva. Poradi toa, odnosite vo koi se pojavuva dualisti~kata eres se ~esto mnogu isprepleteni.

Pojavata na bogomilite vo Makedonija i Bugarija pa|a vo vremeto na te{kiot vizantiski pritisok na ovaa zemja posle smrtta na carot Simeon, a vo vladeeweto na carot Petar. Ideolo{ki, ova dvi`ewe bilo celosno naso~eno protiv vizantiskiot ugnetuva~, protiv doma{nata vlastela i hierarhijata na sopstvenata hristijanska crkva, koja spored Kozminiot prikaz bila do krajnost rasipana. Praksata na hristijanskata crkva poka`uva deka taa dualisti~kata eres porado ja pre}utuva ili fizi~ki ja istrebuva otkolku so nea teolo{ki da se presmetuva.

Nesomneno vo toa ereti~ko dvi`ewe imalo i drugi pomalku va`ni komponenti, kako {to se, na primer, revoltot na paganskite ostatoci vo zemjata, koi pred kratko vreme bile pokrsteni. Za ponatamo{niot razvoj na bogomilskata eres na makedonsko - bugarskite prostori ima mnogu malku podatoci. Taa se pro{irila i navor od ovie prostori.

Prv pretstavnik na taa politika e Grgur VII (1073-85), a negovite naslednici prodol`ile. Vo ostavruvaweto na ovaa politika, papite gi zapo~nuvaat krstonosnite vojni. Osven prvata krstonosna vojna (1096-99), koj vo zazemaweto na Erusalim imal barem nekakov uspeh, site ponatamo{ni zavr{uvale ne samo neuspe{no, tuku duri i katastrofalno za krstonosnite vojski. Vo krstonosnite vojni u~estvuvalo i Vizantiskoto Carstvo, zatoa {to krstonoscite pominuvale pusto{ej}i i penej}i po negovite teritorii. Za vozvrat, vizantiskiot car Manuel Komnen prezel protivofanziva na zapad (1162-80), od koja protivofanziva najmnogu {teti pretrpela Ungarija, a potoa i Ju`noslovenskite zemji. No neprijatelstvoto me|u hristijanite od Istok i od Zapad dostignalo svoj vrv koja krstonoscite 1204 god go osvoile Carigrad i go osnovale tuka Latinskoto Carstvo.

Poradi tie neuspesi, lu|eto gi zafatilo dlaboko razo~aruvawe: namesto brza i lesna pobeda nad nevernicite, koja im ja vetuvale papite, sledel poraz po poraz, namesto sloga na hristijanskiot svet, do{lo do razdor me|u hristijanskite narodi, namesto veteniot bogat plen i izobilstvo na zemjite na Istokot, na evropskiot svet se sru{ile problemi i toj i ponatamu ostanal vo nema{tija. Za toga{noto poimawe, toa imalo zna~ewe deka Alah e posilen od hristijanskiot bog.

so brza intervencija go spre~uva ponatamo{noto {irewe na bogomilskata eres, pa tie svojata aktivnost ja prenaso~uvaat kon Bosna i Dalmacija. Ovde zemaat silen zamav, pa del i od vlastodr{cite, banovite se priklonuvaat kon ereticite. Poradi toa vo vremeto na krstonosnite vojni brojni gradovi (kako na primer Zadar) silno stradale, bile paleni i razurnuvani. Ottuka bogomilskata eres se ra{iruva i na Italija i jugot na francija i osobeno se rasprostranuva i zacvrstuva vo regionot na Tuluz, Francija. Papite dobro po~ustvuvale deka ova dvi`ewe e naso~eno protiv niv i protiv nivnata politika i poradi toa papskiot Rim nastojuval ereticite, a osobeno nivnite sredi{ta, da gi uni{ti bez mnoguraspravi. Na Balkanot, sepak najdolgo opstojuva i najsilen zamaf zema vo Bosna (osobeno vo vremeto na Kulin Ban koj isto taka bil sledbenik na ova dvi`ewe), koja {to i vo toa vreme pretstavuva eden vid granica pome|u katoli~kata i pravoslavnata crkva i sfera na vlijanie. Tuka se vkrstuvaat i interesite na svetovnite vlasti vo toa vreme, a osobeno na Vizantija i Ungarija. Osoben inters za pripojuvawe na bosna kon svojata sfera poka`uva katoli~kata crkva, koja vo toj period vr{i `estok pritisok i teror na bogomilite.

Osnovnite u~ewa na neomanihejskata dogmatska eres od vtorata polovina na 12-ot vek se i ponatamu slednite:

¯ dva boga, edniot-najgolemoto dobro, drugiot – najgolemoto zlo; prviot go stvoril nevidliviot, a drugiot vidliviot svet. Pritoa postojat dve gledi{ta:

¯ radikalnoto dualisti~ko gledi{te: tvrdi deka od iskonot postojat dva principa;

¯ poblago dualisti~ko gledi{te: tvrdi deka sepak postoi povrzanost me|u dvata principa i deka principot na zloto proizlegol od principot na dobroto.

¯ go otfrlaat Stariot Zavet, zaedno so prorocite, a isto taka i spisite na svetite oci.

¯ go otfrlaat kultot na Marija

¯ u~at deka Hristos samo prividno imal ~ove~ko telo, pa vsu{nost ne stradal i ne umrel.

¯ Smetaat deka samo kaj dualistite se nao|a vistinskata crkva i deka tie se naslednici na apostolite, nivniot stare{ina e naslednik na apostolot Petar, a ne rimskiot papa.

¯ Crkvite gi preziraat i gi narekuvaat sinagogi na sotonata.

Vo organizacijata na nivnite crkvi nema bitni razliki. Nivnite sledbenici se delat na vistinski hristijani (kaj katarite – sovr{eni (perfekti)), a drugite se obi~ni vernici (t.n. mrsni lu|e). Samo vistinskite vernici (perfektite) gi poznavaat site tajni na nivnata nauka i samo tie se obvrzani da go sproveduvaat strogiot asketski `ivot koj nivnoto u~ewe go propi{uva. Brojot na vistinskite vo odnos na obi~nite vernici e srazmerno mal. Sovr{ebite ~inat eden poseben red (ordo) koj e vsu{nost temel na nivnata crkva. Hierarhijata (vo potesna smisla) koja upravuva co crkvata se sostoela od starci, gosti i stare{ini, odnosno kaj katarite: biskup, postar sin, pomlad sin i |akon.

Dualisti~kite eretici nemale posebni crkvi vo smisol na objekti, zdanija vo koi bi se vr{ele bogoslu`bite tuku tie se sobirale vo zaedno vo nekoj domovite na svoite privrzanici i tuka se molele i me|usebno se ispoveduvale.

Koi bile Bogomilite

(ili Bogumilite)

Dualisti~kata teza (koja e osnova na Bogomilskoto u~ewe) ima drevna tradicija. Ve}e vo 3-ot vek, zna~i pred priznavaweto na hristijanskata crkva kako dr`avna crkva vo rimskata dr`ava, persiecot Mani (lat. Manes, Maniheus) gi povrzal hristijansko-gnosti~kite i budisti~kite elementi so u~eweto na Zaratustra (polovina na 6-ot vek PNE) i se obidel na ednostaven na~in da objasni od kade doa|a zloto vo svetot, propovedaj}i nova, dualisti~ka religija, poradi {to od persisikiot mag e osuden i raspnat na krst (276). Od polovinata na 7-ot vek vo Armenija se javuva manihejsko-gnosti~kata ereti~ka

Pove}e podatoci se nao|aat vo apologeti~kiot traktat na prezbiterot Kozma, poznat pod naslov “Beseda na eres”, koj nastanal okolu 972. Kozma go obvinuva pop Bogomil deka po~nal da {iri nova, pogre{na nauka “po zemjata bugarska”, koja se protivi na u~eweto na pravovernata hristijanska crkva – deka ima samo eden bog, tvorec na celiot vidliv i nevidliv svet, koj im go deli na lu|eto celoto dobro i celoto zlo, a nasproti toa, popot Bogomil u~i kako postojat dva boga, dva principa: edniot bog - principot na dobroto, a drugiot - pri princip na zloto – mamon, sotona. Bogot na zloto go stvoril celiot materijalen svet, vklu~uvaj}i go i ~ovekot, po voljata na sotonata postojat site vidlivi raboti: sonce, yvezdi, vozduh, zemja, ~ovek, crkvi, krstovi. Nekoi od bogomilite mislat deka sotonata e pomladiot sin bo`ji, do postariot Hristos, a drugi mislat deka toj ne e bo`ji sin tuku angel koj se odmetnal.

Kozma ponatamu veli deka bogomilite `estoko go napa|aat crkvenoto ustrojstvo, osobeno sve{tenstvoto na ~elo so biskupite, na koi im odre~uvaat bilo kakva vlast nad vernicite.

Od toj prikaz slikovito se gleda kako vo svesta na pravoverniot hristijanski sve{tenik se odrazila novata ereti~ka nauka vo ~ie sredi{te, kako najva`na i za pravovernata crkva najopasna, stoi ereti~kata teza za dva boga, dva principa, dodeka site drugi u~ewa na ovie eretici imaat teolo{ko-akcedentalno zna~ewe. Taa teza go ru{ela dosledniot monoteizam na hristijanskata crkva, nejziniot silen bog, tvorecot na dobroto i zloto.

Pojavata na dualisti~kata eres e izraz na revoltot protiv hierarhijata na hristijanskata crkva, koja ja iskoristuva idejata za bog, da so pomo{ na nea gi odr`uva svoite vernici vo pokornost. Taa e isto taka i izraz na revoltot protiv dr`avnata vlast, koja se potpira na hristijanskata crkva kako ideolo{ko sredstvo na svoeto vladeewe. Dualisti~kata eres mo`e da bide izraz na nezadovolstvoto na pokorenite, koi ne mo`at da razberat zo{to toj semo`en i apsolutno praveden hristijanski bog na edni im dava mnogu dobro i malku zlo, a na drugi mnogu zlo i malku dobro. Hristijanskata religija i nejzinite apologeti taa protivre~nost ne mo`at da ja razjasnat a dualisti~kotosva}awe ja razre{uva so pomo{ na dva boga.

Zavisi od prilikite i odnosite , koj protiv kogo }e ja iskoristi dualisti~kata eres kako ideolo{ko borbeno sredstvo.

Edna grupa bogomoili od redovite na blagorodni{tvoto, po pripojuvaweto na Bugarija kon Vizantija (971), emigrirala vo Carigrad, kade {to na{la svoi sledbenici vo povisokite op{testveni sloevi. Pokasno protiv niv istapile carevite Aleksej i Manuel Komnen. Nekoi “pavlikijani i makedonci” prebegnale vo Italija, vo vrska so vostanieto vo Makedonija (1040-41), a so krajot na 9-ot vek masalijanite se pro{irile po Balkanskiot poluostrov. So bogomilskata eres, se doveduva vo vrska i maloaziskata sekta fundajajita (phundagiagiti).

So svoeto {irewe dualisti~kata eres morala da se izdiferencira vo dogmatski pogled. Taka se formiralo poradikalno i poblago sva}awe na dualizmot: razlika mo`e da se zabele`i i vo Kozminiot prikaz (sotonata e ili pomlad sin bo`ji ili odmetnat angel). Poradikalnoto dvi`ewe go zastapuva Dragovi~kata crkva (Dragovica, verojatno vo Trakija), tvrdej}i deka sotonata od samiot po~etok e samostoen bog na zloto, princip na zloto, ramnopraven so boga. Nasproti toa Bugarskata Crkva u~i deka sotonata e sin bo`ji, koj se odmetnal, taka da bog e sepak za~etnik na se, i dobro i lo{o.

Novata politika na Papskiot Rim, odnosno rimo-katoli~kata crkva, koja od vtorata polovina na 11-ot vek te`ela kon prisvojuvawe na svetovni dobra (imoti) vo feudalnite formi.

So toa e pokoleban avtoritetot na hristijanskiot bog a odgovornosta za toa padnala na papata. Toa bil vistinskiot moment za inerpolacija na dualisti~koto u~ewe za bogot na dobroto i bogot na zloto. A kako {to zapadniot svet, poa|aj}i kon Istok, tuka mnogu vide i nau~il, minuvaj}i niz Srbija, Bugarija i Makedonija, pa i vo samiot Carigrad ja zapoznal i dialisti~kata nauka, koja tolku ednostavno mo`ela da razjasni od kade e zloto na ovoj svet. Dualisti~kata eres na evropskiot Zapad (bez Bosna) ima dinami~ki karakter od polovinata na 12-ot do polovinata na 13-ot vek, a toj period se poklopuva so neuspesite na krstonosnite vojni.

Ereti~kiot fron od Balkanskiot poluostrov do Italijansko – franscuskite podra~ja bil povrzan so dualisti~kata teza deka ne postoi samo eden bog tuku dva. So samoto {irewe na nivnoto u~ewe i nivnata brojnost, tie go navlekuvaat na sebe gnevot na vlastelata i klerot. Progonuvani i izma~uvani poradi ereti~kata priroda na svoeto u~ewe, bogomilite se selat postepeno kon severozapad, preku Srbija, kade {to nivnoto deluvawe zema zamav kon krajot na 12-ot vek, no toga{ golemiot `upan Stefan Nemawa,

Ereticite se javuvale pod razli~ni imiwa, zavisno od mestata kade {to deluvale ili od kade {to doa|ale: bogumili, kudugeri (gr~koto ime za bogomilite), babuni (vo Srbija voobi~aeno ime dobieno spored makedonskata planina Babuna), krstjani (ime voobi~aeno vo Bosna), patareni (italijansko ime prema siroma{na ~etvrt vo Milano, Pataria), christiani boni ili veri, boni homines, bonomii, katari (ime voobi~aeno vo Francija i Germanija spored gr~kiot zbor kaqaros: ~ist), kataristi (oblik od katari), katafrigi (izvitopereno od katari), Bulgari ili Bougres (ime upotrebuvano vo Francija spored Bulgarus: Bugarin), konkorecani (Concorretti spored mestoto Concorezzo, severoisto~no od Milano), garatenses (po Garatus, eden od stare{inite na sektata vo Italija), de Desenzano (onie od Desenzan, mesto na Gardskoto ezero), Scalvini (Sloveni – ime za onie eretici vo Italija koi gi podr`uvale vrskite so bosanskite bogumili), caloiani (ime vo Italija spored eden niven biskup koj se vikal Kalojan), bagnolenses (izraz koristen vo Italija spored mestoto Bagnolo vo blizina na Mantova), albignezes (spored gradot Alba vo grofovijata Toulouse) i drugi.

¯ Upotrebata na site sveti sliki ja narekuvaat idolatrija i gi ismejuvaat po~ituva~ite na svetcite nivnite mo}i.

¯ Gi osuduvaat crkvenata slu`bata i svetii, kr{tevaweto i brakot, koj ne e ni{to drugo osven prequba.

¯ Go negiraat voskresnuvaweto na teloto bidej}i toa poteknuva od sotonata.

¯ Go odrekuvaat postoeweto na ~istili{teto.

¯ Zabranuvaat upotreba na meso, sirewe i mle~ni proizvodi.

¯ Zabranuvaat izrekuvawe na zakletvi

¯ Go poreknuvaat pravoto na zemskite vladari da izrekuvaat smrtna kazna.